Komunikacija na relaciji klubi – Namiznoteniška zveza Slovenije je izredno slaba oziroma skoraj ne obstaja. Kljub številnim pozivom, odprtim pismom in javnim pozivom, se vodstvo Namiznoteniške zveze Slovenije na čelu s predsednikom Tomažem Kraljem, ne odziva na pozive in dopise klubov.

Pridobili smo nekatere dopise in pozive in ugotavljamo, da se največ kritik nanaša na slabo delo z mladimi reprezentanti in reprezentantkami, slabo komunikacijo ter konflikte interesov, kjer se očita, da vodilni zastopajo najprej svoj lastni interes, šele na koncu tistega pravega, športnega.

Že poleti so klubi želeli jasne informacije s programom dela za njihove reprezentante, da bodo lahko v svoje programe vključili tudi reprezentančne obveznosti. Tudi oktober je tukaj, program še vedno ni prišel do klubov, pravzaprav le ta najbrž sploh ne obstaja. Klubi ugotavljajo, da načrtno in sistematsko delo z mladimi športniki ni v interesu Namiznoteniške zveze Slovenije.

Tudi Odprto pismo športnega koordinatorja ljubljanskega kluba in nekdaj odličnega igralca, med drugim dobitnika medalje na svetovnem prvensvu, Jerneja Zalaznika, je bilo na vodstvo NTZS naslovljeno z namenom:« Da se vprašamo in analiziramo na kakšnem strokovnem nivoju je poskrbljeno za širši krog reprezentančnih selekcij in kakšna je nasploh športna strategije za nove generacije igralcev, ki bodo morali nadomestiti članske ekipe. Ženske priprave so organizirane za štiri dni v sestavi  dve članici, dve mladinki in dve kadetinji, brez prisotnosti selektorja in brez sparing partnerjev.  Pričenja se ciklus dela za Evropsko člansko prvenstvo in kakšna naj bi bila kvaliteta treninga za članice Laro Opeka in Saro Tokič, ki je mimogrede trenutno največji up ženskega dela. Sprašujem se kakšen je cilj takšnih priprav in kaj je dodana vrednost in ali se organizira akcije samo zato da se izpolni minimalne  osnovne kriterije dela. »

Njegova ugotovitev je, da je takšnemu delu temu primerna tudi klima v ekipah, pri čemer se pojavljajo težave pri udeležbah na reprezentančnih akcijah, ker pač klubi, trenerji ter igralci v tem sistemu delovanja ne vidijo dodane vrednosti.

Ne dolgo nazaj je na težave in nesprejemljive razmere na področju reprezentance za mlade na nepravilnosti opozoril tudi Uroš Slatinšek. Gre za trenutno najuspešnejšega trenerja v ženskem delu mlajših selekcij v slovenskem namiznem tenisu, katerega so nato podprli tudi ostali trenerji. Med drugim je zapisal, da trenerji nimajo reprezentančnega programa, nimajo povratnih informacij z mednarodnih tekmovanj, ni organiziranih priprav za mlade in de se sredstva za program reprezentance mladih porablja nepremišljeno in nenačrtovano. Opozarja na dejstvo, da je vodstvo NTZS osredotočeno samo v organizacijo mednarodnih WTT turnirjev, ki so pod domeno zunanjega izvajalca, ki je mimogrede močno povezan z vodilnimi in tudi zaposlenimi kadri na NTZS.

Opozarja tudi, da mladi v reprezentanci izgubljajo motivacijo za šport in da je ta trend potrebno nujno ustaviti. Med drugim je zapisal:« Apeliram na to, da se naredil zunanja analiza uspešnosti dela mladih reprezentanc, tako na strokovnem kot finančnem nivoju, naredi podroben načrt sprememb in analizira uspešnost dela selektorjev za mlade. Ne prisotnost, ampak uspešnost.

Čas je, da o reprezentanci spregovorimo naglas, saj so nujno potrebne spremembe. Mandati potečejo, tako ali drugače, naši otroci bodo pa za vedno nosili posledice slabih odločitev ali naše tišine. Ko bomo utihnili vsi, namiznega tenisa več ne bo.«

Podobno mnenje so imeli tudi drugi trenerji. Patrik Rosc, predsednik trenutno najuspešnejšega namiznoteniškega kluba v Sloveniji iz katerega prihaja skoraj celotna mladinska moška reprezentanca je zapisal:« Resnica pa je na drugi strani takšna, da smo vsi skupaj aktivni udeleženci dobe, ko klubski namizni tenis v Sloveniji umira. Da imamo vsakič manj delujočih klubov, vsakič manj igralcev in predvsem igralk, vsakič manj profesionalnih trenerjev. Da imamo ”nacionalni center”, ki je zaprt vsaj 3 mesece v letu, v ostalih 9 mesecih pa sam sebi namen in veliko finančno breme za NTZS ter posledično igralce in klube.«

Svoje mnenje je posredoval tudi trener NTK B2, Miodrag Drljača, ki je mnenja, da je nimamo povezave generacij in da:« Dokler se ne bo v pogon mladih več vlagalo in se hodilo z roko v roki (klubi in zveza), bomo imeli občutek vsi klubi, da smo opeharjeni.«

Glede na pereče razmere, bi bilo pričakovati, da bo vodstvo Namiznoteniške zveze Slovenije na tako hude očitke hitro in učinkovito odreagiralo. Vendar temu ni tako. Klubi niso prejeli nobenega odgovora, nobenega  odziva. Nič.

Kam vodi takšno vodenje Namiznoteniške zveze Slovenije, ki ignorira resne pozive svojih članov in opozarja na nepravilnosti? Kdo bo odgovarjal za škodo, ki se jo dela najprej mladim igralkam in igralcem, nato klubom in namiznem tenisu? Kdaj bodo vsi klubi, tudi tisti, ki trenutno nimajo reprezentantov, uvideli, da je prihodnost namiznega tenisa na razpotju?